Jutranji zbor na zadnji oratorijski dan.
Ker smo se približali koncu oratorija, smo se v petek več pogovarjali tudi o koncu našega življenja. Sveti Dominik je umrl spokojno, mirno in veselo, s trdnim zaupanjem v Gospoda in njegovo usmiljenje ter priprošnjo Marije pomočnice kristjanov. V zadnjih trenutkih življenja je že slutil, da ga čakajo nebesa.
Kaj pa mi? Smo tudi mi lahko tako prepričani, da gremo v nebesa? Vsekakor si vsi želimo, da se nekoč skupaj snidemo tam, zdaj pa nas čaka še nekaj dela tu na zemlji. Svetniški sij bomo dosegli tam, kjer delamo: med šolskimi klopmi, v službi, doma, na dopustu, v cerkvi in na ulici, v beraču in sodelavcu, v možu, ženi ali otrocih. Trud za svetost v vsakdanjem življenju bo naša najzanesljivejša karta za prvi razred na vlaku za nebesa.
Gabriel
Po katehezi v cerkvi smo si nabrali moči za delavnice.
Pri dopoldanskih delavnicah smo barvali kipce Marije.
Dočakali smo pico za kosilo!
Popoldne smo se osvežili in se zabavali z vodnimi igrami.
Še zadnjič smo se zbrali v krogu in se poslovili s himno.
Današnji dan je bil zelo zanimiv. Otroci so bili poslušni in tudi vodne igre so se jim zdele zanimive. Prvič sem bil v vlogi animatorja in teden mi je bil zanimiv ter poučen za otroke. Z veseljem bi bil animator še en teden.
Jakob
Zadnji dan oratorija je bil nasmejan, zabaven in poln vode. Po dopoldanskih katehezah in delavnicah je popoldne prišel čas za težko pričakovane vodne igre, ki so nam popestrile zadnji dan oratorija.
Bilo je prijetno, zabavno in seveda smo že v pričakovanju naslednjega oratorija.
Barbara